Še preden je z zajezitvijo Drave za elektrarno Mariborski otok na Dravi v Bresternici nastalo jezero, so se konec leta 1949 sestali pobudniki in sklenili v okviru športnega društva Polet ustanoviti veslaški klub. Izbrali so najprimernejše mesto za čolnarno, za katero je napravil načrte Jože Požauko. Na dan proslave ob obletnici ustanovitve OF so aprila leta 1950 zasadili prvo lopato za temelje bodoče čolnarne, čeprav Drava takrat še ni bila zajezena. Najvztrajnejši privrženci veslaškega športa med njimi so bili zlasti Franjo Volavšek, Vlado Venutti, Otmar Kolmančič, Leo Matela, Franjo Lipko, Jože Požauko, Drago Gaspari, Leo Zinauer, Borut Hribar, Leo Erhatič, Zupanek in še nekateri, so se vneto lotili dela. Navozili so okoli 5000 m3 gramoza in opravili 15.000 prostovoljnih delovnih ur. Sad tega dela je bila 32 m dolga in 18 m široka lesena čolnarna z enosobnim zidanim stanovanjem za oskrbnika, ki naj bi ob več kot 12 km dolgem jezeru omogočala dobre pogoje za veslaški šport. Za veslaški klub je najpomembnejši dan 27. avgust 1950, ko je bila izročena svojemu namenu čolnarna na Bresterniškem jezeru. Po slavnostni otvoritvi je bila prva veslaška regata na jezeru, na kateri so se poleg domačih tekmovalcev pomerili tudi veslači ljubljanske Savice. Predsednik kluba je od samega začetka bil Franjo Lipko, trenerskega dela pa se je z veliko zagnanostjo lotil Drago Gaspari, ki se je športnega veslanja naučil v mornarici. Seveda zaradi velikih težav pri nabavi čolnov člani veslaškega kluba vse do leta 1953 niso mogli misliti na resno veslanje in treninge.